Zadružništvo na Slovenskem bo prihodnje leto obeležilo 150 let od ustanovitve prve zadruge, Zadružna zveza Slovenije 50 let od ponovne ustanovitve.
Zadružništvo na Slovenskem bo prihodnje leto obeležilo 150 let od ustanovitve prve zadruge, Zadružna zveza Slovenije 50 let od ponovne ustanovitve.
Kmetijske in gozdarske zadruge so ustanovili kmetje z namenom ustvarjanja svoje prosperitete in prosperitete lokalnega okolja, v katerem živijo in kmetujejo. Je poslovni sistem, v katerem je kmet ustanovitelj, upravljavec, dobavitelj in kupec hkrati. Torej tisti, ki poslovni sistem sam oblikuje, ga razvija, nadgrajuje z vizijo in poslanstvom ustvarjanja socialno boljšega in bolj produktivnega okolja hkrati. Tisti, ki živi z naravo in od nje. Tisti, ki pozna stiske in ve, kako jih reševati. Tisti, ki spoštuje vrednote povezovanja, partnerstva, sodelovanja.
Za zadružništvo kot poslovni sistem je pogosto slišati, da je zastarel, a je ravno nasprotno od tega. Je sistem, h kateremu stremi sodobno gospodarstvo. Je trajnosten. Je pravičen. Je povezovalen. Je odprt in transparenten. Zato moramo biti ponosni na to, da ga imamo. In da na njem lahko gradimo poslovno uspešno prihodnost. 60 kmetijsko gozdarskih zadrug. 13.000 družinskih kmetij. 2.600 zaposlenih. Te številke in ti posamezniki ustvarjajo poslovni sistem prihodnosti, ki ga slovenski kmetje že imamo. Sistem najkrajših možnih dobavnih verig od vil do vilic, sistem, ki zagotavlja slovensko poreklo pridelkov in surovin v nadaljnji predelavi, sistem ki ohranja podeželje obdelano, slikovito socialno varnejše.
Zadružna zveza Slovenije letos obeležuje 150. obletnico organiziranega zadružništva na Slovenskem. V časopisu Kmečki glas preberite intervju s predsednikom Borutom Florjančičem, ki verjame, da je zadružništvo pravi poslovni model za krepitev slovenskega kmetijstva.
Preberi več
Vabimo vas k branju intervjuja s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem, ki je bil v soboto, 23. 4. 2022 objavljen v časniku Delo.
Preberi večSlovenski kmetje so v preteklih osmih letih prejeli za skupno 158,8 mio evrov manj plačila, kot povprečen evropski kmet.
Preberi več
Na tej spletni strani uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi, zato vas prosimo, da s klikom na spodnji gumb potrdite uporabo piškotkov na naši spletni strani.
