Zadružna zveza Slovenije podala stališča in pripombe na predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023 – 2027

Zadružna zveza Slovenije je 15. 8. 2021 na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podala stališča in pripombe na predlog Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023 – 2027. Zveza odločno nasprotuje prenosu sredstev iz I. na II. Steber skupne kmetijske politike in zahteva, da se zadruge postavi v središče intervencij za izboljšanje položaja kmetov v verigah vrednosti, intervencij za krepitev verig vrednosti, katere morajo temeljiti na surovinah slovenskega porekla, ter intervencij za spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih.

Že ob začetku javne razprave je Zadružna zveza Slovenije skupaj z ostalimi kmetijskimi organizacijami opozorila, da je potrebno za učinkovito pripravo pripomb s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrani pripraviti podroben izračun vpliva finančnega razreza in intervencij na posamezne kmetijske sektorje, kmetijska gospodarstva in strukturo kmetijstva ter določiti definicijo pravega kmeta. Ob podrobnem pregledu dokumenta pa dodatno ugotavljamo, da je pri številnih intervencijah nepopoln tudi s strani opredelitve kazalnikov učinka in finančnih izračunov. Zveza zato pričakuje, da bo ministrstvo v čim krajšem času z organizacijami, predstavnicami kmetov, kmetijskih in gozdarskih zadrug ter kmetijskih podjetij uskladilo definicijo pravega kmeta, dokument ustrezno dopolnilo in javno predstavilo zneske na enoto ter metodologijo njihove določitve, vključno z izračuni na podlagi katerih so zneski določeni.

S tem se neprimerno zmanjšujejo sredstva, ki so namenjena bolj poštenim in stabilnejšim dohodkom kmetov, kar lahko dolgoročno močno poslabša ekonomski položaj družinskih kmetij in preko opuščanja dejavnosti kmetijstva tudi samooskrbo in prehransko varnost Slovenije.

Zadružna zveza Slovenije ugotavlja, da kmetijske in gozdarske zadruge, kot ključen in največji povezovalec kmetov, tako članov kot ne članov, v dokumentu v svoji osnovni funkciji niso ustrezno oz. sploh niso prepoznane, pri številnih intervencijah so kot upravičenec celo izpuščene. Zveza združuje 60 kmetijsko gozdarskih zadrug, ki povezujejo 13.000 družinskih kmetij in zaposlujejo 2.600 delavcev. Zadruge v skupnem trženju povezujejo večinski delež pridelka slovenskih družinskih kmetij. Zveza zato zahteva, da se zadruge kot ključno obliko prostovoljnega horizontalnega povezovanja kmetov, ki regionalno pokriva celotno področje Slovenije, in ki prvenstveno zasleduje koristi svojih članov in lokalnega okolja, postavi v središče intervencij za izboljšanje položaja kmetov v verigah vrednosti, intervencij za krepitev verig vrednosti, katere morajo temeljiti na surovinah slovenskega porekla ter intervencij za spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih.

Zadružna zveza Slovenije opozarja, da predlog strateškega načrta preko intervencij in njihovega ovrednotenja ne zasleduje enega ključnih specifičnih ciljev tudi slovenske kmetijske politike - izboljšanje položaja kmetov v verigah vrednosti in krepitev verig vrednosti.

Celotno stališče lahko preberete v spodnjem dokumentu.