Ljubljana, 21. november 2022 – Zadružna zveza Slovenije (ZZS) je na Dan Slovenske hrane z regijskim posvetom za zadružnike severno-primorske, južno-primorske in notranjske regije zaključila sklop petih tradicionalnih regijskih posvetov.

Namen regijskih posvetov zadrug, ki potekajo ob zaključku leta, je pregled aktualnih tematik s področja kmetijstva in zadružništva, ki so pomembne za nadaljnje poslovne odločitve zadrug, pregled finančne uspešnosti zadrug v preteklem obdobju in usmeritve za leto, ki prihaja. Med pomembnejšimi temami letošnjih posvetov so bili strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023 – 2027, nove možnosti ugodnih financiranj zadrug ter prestavitev nove zadružne digitalne platforme zadruzno.si.

Z regijskimi posveti, na katerih se zberejo vodstva zadrug članic ZZS in zaposleni v zadrugah, smo začeli 7. novembra v Celju, nadaljevali 9. novembra v Hajdošah pri Hajdini, 14. novembra v Trebnjem, 17. novembra v Dobu in zaključili 18. novembra 2022 v Sežani. Zadružnike smo na posvetih, ki so bili izjemno dobro obiskani, opremili s številnimi novimi informacijami, posveti pa so bili tudi priložnost, da se izpostavi posamezne teme in problematiko, s katerimi se spoprijemajo zadružniki v posamezni regiji.

Borut Florjančič, predsednik ZZS je povedal:


Letošnje leto smo zadružniki obeleževali 150 letnico zadružništva na Slovenskem in 50-obletnico ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Tako v svoji zgodovini kot danes smo imele in imamo zadruge ključno vlogo pri razvoju kmetijstva in podeželja in pri skrbi za prehransko varnost Slovenije. Zadruga smo edina poslovna oblika v 100 % lasti in upravljanju ter nadzoru kmeta člana.
Borut Florjančič
predsednik ZZS

Predsednik ZZS Borut Florjančič je zadovoljen tudi s pregledom preteklega leta ter vloge ZZS pri soustvarjanju skupne kmetijske politike, katere osrednja točka prizadevanj ZZS je bila in še vedno je, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v načrtu ustrezno prepozna strateško vlogo zadrug za krepitev pogajalskega položaja slovenskih družinskih kmetij v verigi oskrbe s hrano ter s tem trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja, ki je skupaj z ostalimi podporami kmetijski pridelavi in reji predpogoj za graditev dolgoročne prehranske suverenosti Slovenije.

Ob tem je še poudaril:


Če hočemo, da zadruge uspešno opravljajo svojo vlogo, zahtevamo še močnejšo podporo. Naložbe v živilsko-predelovalno dejavnost so izredno drage in se težko povrnejo. Če ob tem predelava, kot mora v trajnostnih kratkih verigah, temelji le na lokalni surovini in ne ceneni, borzni surovini s tujih trgov, nas to še dodatno bremeni. Zato morajo biti slovenske zadruge investicijsko močneje podprte ne samo na področju zbirnih kapacitet in priprave pridelkov za trg, temveč tudi na področju dodajanja vrednosti pridelku članstva in lokalnih kmetov preko predelovalne dejavnosti in trženja.
Borut Florjančič
predsednik ZZS


Zadruge bodo imele tudi v prihodnje pomembno vlogo, saj je za uspešen razvoj pridelave hrane v Sloveniji pomembno predvsem uspešno združevanje in zastopanje kmetov.

Drugega izmed petih regijskih posvetov zadrug, se je udeležila Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je izpostavila pomembnost zadružništva v Sloveniji v zgodovini in danes in ob tem poudarila: »Zadruge bodo imele tudi v prihodnosti pomembno vlogo, saj je za uspešen razvoj pridelave hrane v Sloveniji pomembno predvsem uspešno združevanje in zastopanje kmetov pri poslovanju z ostalim močnejšimi deležniki v verigi preskrbe s hrano. Vlogo zadrug in zadružnega sistema vidim predvsem pri odkupu, pogajanjih, sklepanju dolgoročnih pogodb in naročeni proizvodnji.«

V prvem delu posvetov so predstavniki MKGP in Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja predstavili za zadružnike ključne elemente novega Strateškega načrta SKP 2023–2027, plan izplačil za neposredna plačila in delovanje ter namen in izzive uvajanja aplikacije Sopotnik. Ministrica Irena Šinko je ob tem poudarila, da si bo Slovenija s strateškim načrtom zagotovila dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj kmetijstva, gozdarstva, živilske industrije in podeželja. V njem bodo podprte tudi kolektivne naložbe in povezovanje: »S kolektivnimi naložbami in drugimi spodbudami poslovnega povezovanja smo v strateškem načrtu oblikovali vzvode za zagotavljanje stabilne preskrbe z varno in kakovostno hrano, razvoj lokalnih dobavnih verig, povezovanje akterjev znotraj agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta. Pri tem imajo tudi zadruge pomembno vlogo.«

Alenka Marjetič Žnider, vodja kmetijskega oddelka pri ZZS, je ob tem izpostavila:

»Zadružniki pričakujemo revizijo strateškega načrta tudi pri kolektivnih naložbah, in sicer na način, da bo omogočena uporaba naložb tudi za pridelek lokalnih kmetov nečlanov (do 50 odstotkov), da bodo samostojno podprte tudi kolektivne naložbe zadrug v predelavo in trženje, ter da se dvigne omejitev javne podpore za kolektivne naložbe na programsko obdobje. S kolektivnimi naložbami se sledi cilju povečanja ekonomije obsega in s tem izboljšanja pogajalskega položaja sicer strukturno razdrobljene in zato manj konkurenčne pridelave oziroma reje slovenskih družinskih kmetij. Nelogično je torej, da je najvišja višina sredstev na programsko obdobje za kolektivne zbirne kapacitete in pripravo blaga za trg izenačena z višino sredstev za tovrstne individualne naložbe, kar je bilo že prepoznano na sestanku ministrstva z deležniki oktobra 2021.«

Zadružniki so opozorili ministrico, da predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev brez celostne analize posledic prepovedi uporabe sredstev za varstvo rastlin na občutljivih območjih, drastično omejuje kmetijsko pridelavo v Sloveniji in grozi s prenehanjem kmetijske dejavnosti na 41 % ornih površin, 23 % hmeljišč, 33 % vinogradov, 31 % intenzivnih sadovnjakov in 32 % oljčnikov, kjer kmetuje skoraj 47.000 ali 36 % kmetijskih gospodarstev. Poudarili so, da so se slovenski kmetje tudi preko izvajanja kmetijskih okoljskih in podnebnih ukrepov zavezali k varstvu okolja in že leta posodabljajo tehnologije kmetovanja. Nedopustno je, da bomo zaradi neuvidevnih omejitev Evropske komisije lahko zelo hitro odvisni od uvoza hrane tudi iz držav, kjer je odnos do okolja in delavcev na neprimerljivo nižji stopnji. Zato zadružniki od MKGP pričakujejo tudi pripravo celovite študije vplivov uredbe na slovensko samooskrbo, konkurenčnost slovenskega kmetijstva in živilsko predelovalne dejavnosti, prehransko suverenost države in nenazadnje na ekonomski položaj ter socialno varnost kmetijskih gospodarstev. Ministrica je v razpravi poudarila, da ministrstvo vztraja v skupini držav, ki zahtevajo, da Komisija pripravi celovito študijo vplivov ter ponovno oceno občutljivih območij.

Haloški zadružniki so ponovno opozorili ministrico na nesorazmerno zmanjšanje sredstev za OMD plačila na njihovem območju, kar bo vodilo v opuščanje kmetijske dejavnosti. Od ministrstva pričakujejo takojšnje ukrepanje tako glede višine plačil kot napovedane dodatne obdavčitve.

Podatki o finančnem poslovanju članic ZZS so več kot spodbudni - zadruge povečujejo prihodke in omogočajo nova delovna mesta na podeželju

ZZS je na regijskih posvetih predstavila tudi poslovanje in bonitetno oceno svojih članic. Poslovanje zadrug v letu 2021 je bilo kljub višjim vhodnih stroškom, težavami s sušo in pričetkom energetske krize v primerjavi z letom 2020 uspešno.

  • Članice ZZS (60 zadrug) so ustvarile preko 719 mio EUR prihodkov, kar je skoraj 90 odstotkov prihodkov vseh 408 v Sloveniji registriranih zadrug.
  • Prihodki članic so se v primerjavi z letom 2020 povečali za 7 odstotkov, prav tako odhodki, ki so znašali cca. 717 mio EUR.
  • Čisti dobiček je ugotovilo 47 zadrug.
  • Neto čisti dobiček so zadruge povečale kar za 40 odstotkov in je znašal 3,2 mio EUR.
  • Vse regije so v primerjavi z letom 2020 povečale skupne prihodke, po skupnih prihodkih je na prvem mestu gorenjska regija, ki je dosegla skoraj 132 mio EUR prometa. Sledi ji dolenjsko - belokranjska regija s 116 mio EUR prometa.
  • Povprečna bonitetna ocena zadrug članic je znašala 7,35, kar izraža potrdilo, da gre za finančno zanesljiv portfelj.
  • Število zaposlenih se je v primerjavi z letom 2020 povečalo za 7 odstotkov. Zadruge zaposlujejo 2.662 delavcev.

Preko zadrug se trži večina slovenskega surovega mleka, govedi in grozdja

Podatki iz leta 2021 kažejo, da članice ZZS v celotnem slovenskem odkupu dosegajo pomembne tržne deleže: mleko 79,5%, klavno govedo 66 %, klavni prašiči 53 %, grozdje 71 %, žita, vključno s koruzo 31,6 %, vrtnine 17,2 %, bučnice 90%. V pomembnih količinah kmetje prek svojih zadrug tržijo tudi krompir, sadje, hmelj in les. Podatki iz blagovnega poslovanja zadrug sicer kažejo, da so zadruge v letu 2021 glede na leto poprej povečale delež odkupa pri govedu, mleku in lesu, manjši pa je bil odkup klavnih prašičev, grozdja, vrtnih in žit. V večini panog upad lahko pripišemo letnim klimatskim pogojem, dolgoročno je kritičen nenehen upad klavnih prašičev.

Nove možnosti in opcije ugodnih financiranj za zadruge in zadružna podjetja

Na pobudo ZZS je Slovenski regionalni razvojni sklad pripravil in na posvetih predstavil javni razpis za spodbujanje razvoja zadrug v obliki ugodnih posojil, ki je namenjen zadrugam in podjetjem, ki so v najmanj 85 % lasti zadrug ter delujejo na področju živilsko-predelovalne, lesno-predelovalne ali posredniško-trgovinske dejavnosti. Skupna višina razpisanih sredstev znaša 3 milijone EUR, cilj razpisa pa je spodbujanje koncentracije ponudbe ter priprave pridelkov za trg, razvoj živilsko-predelovalne dejavnosti, distribucije in trgovinske ter gostinske dejavnosti. Z razpisom se horizontalno zasleduje:

  • pozitiven učinek na konkurenčnost in produktivnost,
  • varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov,
  • digitalizacija poslovanja,
  • razvoj lokalne ekonomije.

Sklad je predstavil tudi ostale produkte tako za kmetijska gospodarstva kot zadruge, vključno premostitvena posojila za financiranje naložb, za katere je bila izdana pozitivna odločba o sofinanciranju z nepovratnimi javnimi sredstvi. .

Svojo ponudbo posojil je predstavila tudi Deželna banka Slovenije (DBS), ki ima tretjo najbolj razvejano mrežo poslovalnic v Sloveniji, zato je strankam blizu in dostopna tudi izven velikih mestnih območij.

Zadruzno.si - vsa ponudba zadrug članic ZZS na enem mestu

ZZS je predstavila novo digitalno platformo zadruzno.si, ki na enem spletnem mestu združuje in predstavlja odlično kakovost in slovenski izvor kmetijskih pridelkov in živil, ki ju zagotavlja 13 500 družinskih kmetij, povezanih v 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug, članic Zadružne zveze Slovenije, ki so navzoče v vseh slovenskih regijah.

Predvsem ZZS želi, da bi z našo pomočjo po lokalni, trajnostni in kvalitetni hrani več posegali tisti, ki izven družinskih krogov skrbijo za prehrano naših najdražjih; organizatorji prehrane v slovenskih vrtcih in šolah, bolnišnicah in negovalnih domovih.

Zainteresirani s pomočjo filtra in zemljevida lahko preverijo ponudbo za kategorije, ki jih zanimajo, kakšne sheme kakovosti in certifikate imajo zadruge in zadružna podjetja za svojo ponudbo, katere so njihove uveljavljene in priznane blagovne znamke. Na zadružno.si so tudi vsi kontaktni podatki o zadrugah, njihova ostala neživilska ponudba ter lokacije njihovih trgovin, hkrati pa se zadrugi že takoj s platforme same lahko pošlje sporočilo s povpraševanjem.

Dodatne informacije:

Barbara Ahčin, strokovna sodelavka, barbara.ahcin@zzs.si

Preberite tudi

22.11.2024

Regijski posveti Zadružne zveze Slovenije opozorili na izjemno vlogo zadrug pri zagotavljanju slovenske prehranske neodvisnosti

Ljubljana, 22. november – Zadružna zveza Slovenije (ZZS) je v prvi polovici novembra 2024 tradicionalno izvedla regijske posvete za zadruge po vsej Sloveniji. Na posvetih smo pregledali aktualne teme s področja kmetijstva in zadružništva ter ukrepov kmetijske politike kot tudi rezultate poslovanja kmetijskih zadrug, članic ZZS.

Preberi več

11.11.2024

Teden slovenske hrane in Tradicionalni slovenski zajtrk 2024

V tednu od 11. do 17. novembra 2024 prvič obeležujemo Teden slovenske hrane, ki spodbuja odkrivanje bogate tradicije slovenskih jedi in ključne prednosti lokalno pridelane hrane. Pomemben dogodek omenjenega tedna je že uveljavljen Tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo letos potekal v petek, 15. novembra 2024.

Preberi več