Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je 16.1.2023 v Državnem zboru Republike Slovenije na posvetu Za boljšo prihodnost živali podal sledeči govor:

Zadruge smo slovensko podeželje: 60 kmetijsko gozdarskih zadrug po vsej Sloveniji, 2 600 zaposlenih, 13 000 družinskih kmetij članov in 330 trgovin, ki ostajamo tam, kjer se k dobičku zavezani veliki trgovci umikajo. V podeželskih, slabše infrastrukturno opremljenih in manj konkurenčnih pogojih.

Zadruge smo s svojo diverzificirano dejavnostjo podpora kmetu članu, njegovi družinski kmetiji, podeželju. Podeželju, ki omogoča kratke oskrbne verige in v trajnostnih prehranskih sistemih osnovni vir hrane.

Obdelano in poseljeno podeželje nam hkrati omogoča širše koristi, npr. naravno in družbeno okolje za razvoj trajnostnega turizma.

Sestavni del podeželja je poleg drugih panog kmetijstva živinoreja, ki je s prirejo mleka glavni steber slovenskega kmetijstva. Naše pokrajina je večji del hribovita gorata (76 % kmetijskih zemljišč v rabi je na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje, kjer prevladuje travinje), zato so naše kmetije že stoletja pretežno usmerjene v živinorejo.

V časih ko si krize pospešeno sledijo, se moramo kot zrela država vprašati, kaj so temelji samostojnosti – eden glavnih je prehranska varnost. Njen temelj pa so družinske kmetije.

Za izboljšanje DŽ je bilo v preteklosti storjeno že veliko. Kmetje se zavedamo, da so izboljšave možne, številne nove zahteve prinaša EU zakonodaja – vendar izboljšave ne smejo biti le na račun nas samih. Nujno je potrebno odločneje podpreti investicije v posodobitve na nivoju kmetij (hlevi, izpusti, paša) in posodobitve (regijskih zadružnih) obratov v verigi oskrbe s hrano.

Po ocenah KGZS je potrebna preureditev skoraj 13 000 hlevov, da bi se Slovenija pripravila na »End of cage era« po 2030. Za prilagoditev kmetij zahtevam dobrobiti to je do 2028 iz SN namenjeno 64 mi EUR, kar je odločno premalo.

Pritisk na naše trge tako iz skupnega trga EU kot tretjih trgov je enormen in stiska našega kmeta pod ekonomski prag. Naše kmetije in tudi višje v verigi je živilska panoga investicijsko podhranjena. Potrebujemo urejeno in delujočo gradbeno zakonodajo, da dobri projekti novih in sodobnih hlevov, ki izboljšujejo DŽ ne bodo ostajali na papirju.

Kaj dobrega nam prinaša trgovinski sporazum Mercosur ki je znova na pogajalski mizi. Podpiramo mega plantaže monokultur, mega farme v okoljih, kjer so za pravice delavcev, kaj šele rejnih živali resnično vprašljive … Ali je to rešitev?

V Sloveniji imamo delujoče inšpekcijske službe in krovno nadzorno organizacijo Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Uraden nadzor, presojo in upravne postopke nad DŽ lahko izvajajo le uradne osebe, ki so ustrezno formalno usposobljene.

Odgovor na potrebo po povečanem nadzoru nad DŽ in potrebo po hitrejši odzivnosti naj bo okrepljena uradna inšpekcijska služba. Tako kot v zdravstvu, se tudi tu načrtovanje kadra prične pri vpisih na fakulteto.

Zadružna zveza Slovenije podpira današnji posvet in se zaveda širše problematike varstva živali. Zato pozdravljamo prizadevanja za celovitejše iskanje rešitev tako prostorskih kot finančnih za delovanje zavetišč tako za domače kot rejne živali.

Preberite tudi