V četrtek, 18. februarja 2021, se je preko spletne povezane sestala delovna skupina za ekološko kmetovanje pri MKGP. Prisotni so se seznanili z potekom priprave Strateškega načrta 2023 – 2027, stanjem glede priprave Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetovanja do 2027 (ANEK), promocijo ekološkega kmetovanja, poročilom o CRP »genski viri in lokalne sorte«, slovenskim zajtrkom z eko živili in pobudo za ustanavljanje eko regij v Sloveniji.

Strateški načrt, posebej pa neposredna plačila bodo v bodoče podvrženi pregledu vpliva na okolje in podnebne spremembe. Predvidene so nekatere spremembe, med drugim tudi ukinitev plačilnih pravic za neposredna plačila, proizvodno vezane podpore in sektorsko vezane intervencije ter podpora za Naturo 2000. Prisotni so menili, da je ekološko kmetovanje v strateškem načrtu premalo zajeto. Navedeno je samo v enem strateškem cilju, potrebno pa bi ga bilo vključiti v več strateških ciljev, saj predstavlja celostni pristop za dosego večine ciljev strateškega načrta. Ta mora zato vsebovati tudi ukrepe iz ANEK-a.

Na prve osnutke ANEK-a je bilo posredovano veliko pripomb s strani ZDEKS, fakultet in drugih organizacij ter posameznikov.

Udeleženci so opozorili, da v osnutku ANEK-a za prihodnje programsko obdobje področje GSO ni niti omenjeno. Podan je bil predlog, da se v ANEK-u ustrezno opredeli tudi to vprašanje. Potrebujemo ukrepe, ki bodo za kmete enostavni in bodo naslovili veliko število kmetov ter bodo imeli velik učinek na okolje.

Udeleženci seje so opozorili, da morajo biti sredtva za ekološko kmetovanje višja, da bodo ekološko kmetovanje za kmete tudi finančno zanimivo. Sedanji ukrepi omogočajo, da dobijo kmetje iz drugih ukrepov (KOPOP) več sredstev, kot če bi bili v ekološkem kmetovanju, zato so tudi nekateri iz tega ukrepa izstopili. Potreben je poenostavljen in učinkovit sistem usposabljanja za ekološko kmetovanje. Več izobraževanja bo potrebno nameniti kmetom, ki vstopajo v ukrep ekološkega kmetovanja.

Predlagano je bilo, da se nameni sredstva tudi za vzdrževanje avtohtonih in lokalni sort, ter se jih ustrezno promovira.

Podana je bila pobuda, da se pristopi k ustanavljanju eko regij, ker imamo v Sloveniji potencial in se temu nameni tudi sredstva. Ekološke kmetije bi se lahko povezale z drugimi sektorji kot sta gostinstvo in turizem. Imamo nekaj primerov takega povezovanja v okviru projektov v Sloveniji in eko regij v Nemčiji in Italiji. Za ta namen bodo na razpolago sredstva v okviru ukrepov LEADER in LAS.

Preberite tudi

Slovenskega kmeta med krizo ne moremo pustiti samega

Zadružna zveza Slovenije letos obeležuje 150. obletnico organiziranega zadružništva na Slovenskem. V časopisu Kmečki glas preberite intervju s predsednikom Borutom Florjančičem, ki verjame, da je zadružništvo pravi poslovni model za krepitev slovenskega kmetijstva.

Preberi več