Ljubljana, 1. december – Zadružna zveza Slovenije (ZZS) je z današnjim prvim Regijskim posvetom pričela vsakoletne tradicionalne Regijske posvete ZZS, na katerih ob izteku leta strne pregled iztekajočega se leta, ga postavi v perspektivo finančne uspešnosti v letu pred tem ter začrta ključne tematike leta, ki je pred nami. Med pomembnejšimi temami prvega posveta so bili tako strateški načrt SKP 2023 – 2027, digitalizacija zadrug ter finančna uspešnost njihovega poslovanja v 2020.


Tradicionalni regijski posveti Zadružne zveze Slovenije (ZZS) so v letih pred epidemijo potekali v obliki petih osebnih srečanj, letos drugo leto zapored ustvarjajo svoje poslanstvo v on-line obliki. Danes je potekal prvi regijski posvet, na katerem so sodelovale zadruge iz ljubljanske, kamniško-zasavske, gorenjske, južno-primorske, severno-primorske in notranjske regije, v petek, 3.12. pa bo na drugem regijskem posvetu svoje izkušnje združil preostali del Slovenije.

»Smo v burnih časih, kmetijstvo se sooča z eno največjih kriz. Divjanju vstopnih cen ni videti konca, nesorazmerje med cenami repromateriala in energije ter odkupnimi cenami vztraja. V teh razmerah je še toliko bolj očitno, da je od pravilno postavljene kmetijske politike odvisen tako obstoj zadrug kot tudi pridelava slovenske hrane v prihodnosti,« je na posvetu uvodoma dejal predsednik ZZS Borut Florjančič in poudaril: »Nov strateški načrt SKP 2023 – 2027 je priložnost, da se podprejo naložbe zadrug, kmetov in se zadruge prepozna kot deležnike, ki združujejo pretežen delež pridelka slovenskih družinskih kmetij.
Skupna kmetijska politika naj bo usmerjena v podporo slovenskega kmeta, slovenske hrane in slovenske njive.«

O pomembni vlogi zadrug v SKP 2023 – 2027 je v svojem nagovoru zadružnikom spregovoril tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek. »Strateški načrt SKP 2023 – 2027 je pomembno orodje za spodbujanje in usmerjanje razvoja, ne smemo pa ga jemati kot izključni dejavnik odločitve. K ureditvi razmer na trgu moramo prispevati vsi in tu ste zadruge ključne. Naredil bom vse, da bomo za prihodnjo obdobje skupne kmetijske politike pridobili vsa dodatna finančna sredstva in da bo vsak dodan evro naložen v prehransko varnost Slovenije. Moramo pa vzpostaviti sistem, da se bodo kmetje odločali na podlagi ekonomskih rezultatov kmetije, instrumenti skupne kmetijske politike pa bodo služili le kot pomoč in usmeritev.« Poudaril je tudi pomen sodelovanja, povezovanja za graditev močne verige preskrbe s hrano, ki bo izboljšala položaj kmeta. Ob tem vidi vlogo politike torej predvsem v uveljavi sistemskih ukrepov ter zagotavljanju finančnih spodbud in podpor, zadruge pa kot nosilca oblikovanja ekonomsko uspešnih zgodb slovenskih kmetij.

V ZZS se tega dobro zavedajo, zato so v preteklih letih bistveno pozornost namenili spodbudi k digitalizaciji zadrug ter zavedanju, da je zadružništvo sistem ne samo dolge tradicije, ampak trajnosten, pravičen, povezovalen, odprt in transparenten sistem, na katerem lahko gradimo poslovno uspešno prihodnost. Nov program digitalizacije zadrug, ki so ga danes predstavili na posvetu, je še en korak v uspešno postavljanje poslovnega sistema, ki temelji na konkurenčni tržni poziciji.

ZZS s programom podpore zadrugam na poti digitalizacije

ZZS je zadruge članice povabila k vključitvi v program, ki ga je razvila skupaj s partnerji iz Inštituta za digitalizacijo (IPM Digital). Program celostnega pristopa k procesu digitalizacije bo zajel predvsem postopek izdelave programskih dokumentov, upravljanje odnosov s kupci, upravljanje podatkov, uvajanje digitalnih rešitev, oplemenitenje in razvoj produktov z digitalnimi storitvami, usposabljanje kadrov, uvajanje elementov digitalne kulture in digitalnih poslovnih modelov, analize podatkov, varnost, pripravo načrtov digitalne transformacije.

Aktivnosti v okviru programa bodo potekale skozi skupinsko delo na mesečni ravni, vsak udeleženec pa bo imel tudi možnost individualnega posveta s strokovnjaki. Ključni poudarek programa je na ekosistemskem pristopu k digitalni transformaciji, ki je podprta z različnimi mehanizmi EU sredstev in pravočasna priprava na črpanje teh sredstev.

»Zadružna kultura je podobna digitalni kulturi: trajnostna, pravična, povezovalna, odprta, transparentna, prilagodljiva, odgovorna in temelječa na dejstvih. To pomeni, da so zadruge pri digitalni preobrazbi v prednosti pred tekmeci,« je na posvetu izpostavil dr. Domen Kos iz IPM Digital.

Končnega stališča na celoten nov osnutek strateškega načrta ne moremo podati

Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo, je predstavil osnutek Skupnega slovenskega strateškega načrta za obdobje 2023-2027 ter aktualne javne razpise v iztekajočem letu in letu 2022. Posebno pozornost so pritegnile načrtovane finančne spodbude, o katerih je na posvetu spregovorila tudi Tjaša Perković iz Slovenskega regionalno razvojnega sklada. »Slovenski regionalni razvojni sklad zadruge prepoznava kot poglavitno ciljno skupino v naslednjem pet letnem obdobju. Ob tem pa naj spomnim, da naš sklad praznuje 25-letnico. V tem času smo podprli skoraj 6 tisoč projektov in razdelili cca 360 milijonov evrov spodbud.«

V ZZS so v diskusiji o strateškem načrtu SKP 2023 – 2027 poudarili, da na dokument, kot je bil v javni razpravi novembra niso podali končnega stališča, zlasti zaradi odsotnosti ovrednotenja številnih intervencij, in ker še niso bili znani celoviti vplivi intervencij na posamezne sektorje, agregirane skupine kmetij ter na nivoju posameznega kmetijskega gospodarstva. So pa v ZZS podali nove pripombe na osnutek, med katerimi so na posvetu izpostavili sledeče:

  1. Izhodiščna stopnja sofinanciranja kolektivnih naložb zadrug, organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev v okviru intervencije Kolektivne naložbe v kmetijstvu za skupno pripravo kmetijskih proizvodov za trg in razvoj močnih in odpornih verig vrednosti preskrbe s hrano je prenizka, skupen znesek ne ustreza potrebam.
  2. Pri individualnih naložbah v predelovalno dejavnost je za zasledovanje cilja krepitve verig vrednosti, potrebno zagotoviti ustrezen minimalen delež slovenske surovine - kot vstopni pogoj oz. preko prednostnih meril. Temelj trdnih trajnostnih verig vrednosti je namreč lokalna pridelava.
  3. Tako kot podnebne spremembe je tudi prilagoditev živinoreje na zahteve s področja dobrobiti rejnih živali eden izmed največjih izzivov slovenskega kmetijstva, ki ga pred njih postavljajo zahteve družbe, spreminjajoče zakonodaje SKP in trgovcev. Zato je potrebno tudi za investicije v naložbe za dobrobit živali povišati osnovno stopnjo sofinanciranja iz sedaj predvidenih 30 % na vsaj 50 %.

Udeleženci razprave so izpostavili, da morajo biti ukrepi skupne kmetijske politike zastavljeni tako, da si sami ne bomo postavili težjega bremena kot ga od nas zahteva Evropa. Nujna je tudi poenostavitev ukrepov, zmanjšanje zahtev za pridobitev sredstev na razpisih in zmanjšanje administrativnih ovir.

Zadruge zabeležile upad prodaje krompirja, a na letni ravni ga je Slovenija odkupila za tretjino več!

Leto 2020, za katerega je ZZS podala poročilo blagovne in finančne uspešnosti, je bilo primerljivo z letom pred tem, na posameznih področjih pa so bili doseženi spodbudni, boljši rezultati. Zadruge ZZS so tako v 2020 uspele povečati delež odkupa pri govedu, mleku, drobnici, žitu (vključno s koruzo), vrtninah in grozdju, opazno pa se je zmanjšal delež odkupa pri klavnih prašičih, krompirju in minimalno tudi pri lesu. Velik padec v sektorju klavnih prašičev in krompirja je pričakovan, saj sta se trga zaradi pandemije Covid-19 praktično ustavila in prodaja je bila na trenutke nemogoča. Zato zlasti preseneča podatek SURS, da se je odkup krompirja v lanskem letu povečal za skoraj tretjino.

ZZS je tradicionalno predstavila tudi poslovanje svojih članic, tako na državni kot na regijski ravni ZZS. Rezultati zadrug so spodbudni. »Zadruge članice ZZS so kljub temu, da je leto 2020 zaznamovala epidemija COVID-19 skupaj zabeležile preko 653 mio EUR prihodkov, poslovanje pa je bilo glede na leto 2019 primerljivo.

Podrobnejši pregled poslovanja zadrug članic ZZS – ključni poudarki:

  • Po celotnih prihodkih v letu 2020 je na prvem mestu Gorenjska regija s skupno skoraj 119 mio EUR. Promet regije se je v primerjavi z letom 2019 povečal za 4 mio EUR.
  • Čisti dobiček je ugotovilo 47 zadrug, čisto izgubo pa 12 zadrug. V primerjavi z letom 2019 so zadruge čisti dobiček povečale za 15 %, čista izguba pa se je povečala za 98%.
  • Zadruge so na dan 31.12.2020 imele 178 mio kapitala, ki se je v primerjavi z letom 2019 povečal za 1%.
  • Število zaposlenih je ostalo primerljivo z letom 2019.
  • Povprečna plača se je v primerjavi z letom 2019 povečala za 6%.

Finančne storitve zadrugam DBS v prihajajočem letu

Programe finančnih storitev zadrugam je predstavila tudi Deželna banka Slovenije (DBS), ki ima ključno vlogo prav v agroživilskem sektorju. Dobro je vpeta v kmetijstvo in podeželje, njeni strokovnjaki razumejo njihove specifične potrebe, zato je bančna ponudba prilagojena kmetovalcem in kmetijskim zadrugam. Skozi vsa leta svojega razvoja DBS ostaja nekakšen finančni steber slovenskega podeželja.

DBS ima tretjo najbolj razvejano mrežo poslovalnic v Sloveniji, zato je strankam tudi vedno blizu in dostopna. Velik poudarek daje osebnemu stiku, istočasno pa strankam omogoča tudi najsodobnejše elektronske načine poslovanja. Ker želijo ponuditi strankam še več, lahko v DBS sklenejo tudi premoženjska in življenjska zavarovanja. Že več let so v izbranih poslovalnicah naprodaj tudi spominski in zbirateljski kovanci, ki jih izdaja Republika Slovenija.

Na prvem posvetu se je z digitalnimi vsebinami predstavila tudi ČZD Kmečki glas, že častitljivih 78 let stara kmetijska medijska hiša. Kmečki glas je v zadnjem letu začel izhajati tudi v digitalni obliki, s tem pa se je povečala tudi njegova frekvenca objav. Danes se vsebina dopolnjuje vsak dan, zato je zadrugam in kmetom postal še bolj pomemben življenjski sopotnik.

Dodatne informacije:

Alenka Marjetič Žnider, vodja Oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo, alenka.marjetic.znider@zzs.si

O Zadružni zvezi Slovenije

Zadružna zveza Slovenije pospešuje in podpira razvoj zadružništva ter zastopa interese svojih zadrug članic. Zveza združuje 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug, katere skupno odkupujejo in ponujajo kmetijske pridelke od preko 13.000 slovenskih kmetic in kmetov, članov zadrug, ki so hkrati njihovi lastniki, jih upravljajo in z njimi enakopravno poslovno sodelujejo. Temeljna dejavnost zadrug je usmerjena v odkup kmetijskih in gozdarskih pridelkov od lokalnih kmetij, veliko zadrug v sklopu svoje dejavnosti tudi predeluje kmetijske pridelke in jih ponuja na trgu. Zadruge zaposlujejo več kot 2.600 delavcev in so na podeželju pomemben generator razvoja novih delovnih mest.

www.zzs.si


Preberite tudi

Od pravilno postavljene kmetijske politike odvisen obstoj pridelave slovenske hrane v prihodnosti

Ljubljana, 3. december 2021 – Na današnjem drugem regijskem posvetu Zadružne zveze Slovenije (ZZS), ki je združil zadružnike iz celjske, koroške-savinjske-šaleške, ptujsko-ormoške, prekmursko-prleške, štajerske, dolenjsko-belokranjske in posavske regije, je glavno vzdušje razprave usmerjala sredina novica o zagotovitvi dodatnih 310 milijonov eurov slovenskih sredstev v strateškem načrtu za obdobje 2023 – 2027.

Preberi več