Medsebojno sodelovanje in povezovanje slovenskega zadružništva za uspešno prihodnost

V torek, 10. decembra 2024 je v Ljubljani v potekal Kolegij predsednikov in direktorjev zadrug, članic Zadružne zveze Slovenije (ZZS). Osrednja tema kolegija je bila namenjena predstavitvam primerov dobrih praks sodelovanja in povezovanja slovenskih zadrug ter razpravi. Kolegij je osvetlil izzive in priložnosti slovenskega zadružništva v luči uspešnega prihodnjega razvoja zadrug in ob dejstvu, da je leto 2025 razglašeno za Mednarodno leto zadrug.

Uvodoma je Borut Florjančič, predsednik ZZS predstavil opravljeno delo ZZS v letu 2024 in načrte za prihodnost. Udeležence kolegija je pozval k proaktivnemu razmišljanju in sodelovanju pri iskanju rešitev za izzive zadrug za uspešen prihodnji razvoj slovenskega zadružništva.

Sledile so predstavitve primerov dobrih praks medsebojnega sodelovanja in povezovanja, kjer so predstavniki zadrug delili svoje izkušnje:

• Stanko Tomšič, direktor KZ Trebnje-Krka, je izpostavil, da mora vsaka zadruga izluščiti svoj namen in na tem graditi svojo strategijo v smeri zagotavljanja gospodarskih koristi svojih članov. Njihov model povezovanja temelji na povezovanju samostojnih zadrug, ki sodelujejo na področju nabave in prodaje, ob tem pa zadruge v celoti ohranijo svojo suverenost.
• Klemen Kirn, direktor KGZ Litija in Gospodarsko interesnega združenja GIZ K10+, je predstavil delovanje GIZ K10+, ki združenim zadrugam omogoča boljše nabavne pogoje zaradi ekonomije obsega, deluje po načelu enakopravnosti članic ne glede na velikost zadruge, transparentnosti pogodb ob pogojih medsebojnega zaupanja in visokih etičnih standardih. Cilj in izzivi GIZ K10+ so med drugim izboljševanje nabavnih pogojev za blago in krepitev položaja članic v celotni dobavni verigi ter širitev na nove članice.
• Vinko But, direktor Mlekarne Celeia, je poudaril model vertikalne povezave od kmeta do mlekarne. Mlekarna Celeia je v lasti 15 kmetijskih zadrug, njihovi lastniški deleži pa se gibajo med 2-18 odstotkov. Vizija mlekarne Celeia je postati še uspešnejša mlekarna, ki bo vzor drugim zadružnim podjetjem, njeni izdelki pa prva izbira potrošnika.
• Marko Oman, direktor Mlekopa, Združene kmetijske zadruge d.o.o., je predstavil uspešno sodelovanje 12 zadrug pri odkupu mleka ter njihov poudarek na enakosti članov in visoki kakovosti.
• Mitja Vodnjov, direktor KGZ Škofja Loka in KZ Domžale, je delil primer sodelovanja zadrug pri skupni nabavi in marketingu. Poudaril je pomen zaupanja in sodelovanja za dolgoročni razvoj.

Na panelni razpravi so udeleženci izpostavili ključne notranje izzive zadružništva: potrebo po krepitvi zaupanja, racionalizaciji poslovanja ter transparentnosti. Poudarili so pomen prilagajanja hitrim spremembam v kmetijskem sektorju in nujnost vlaganja v dolgoročni razvoj.

Na vprašanje, kateri so poslovno stebri, ki so nujni za obstoj zadružništva kot glavne podpore za obstoj vitalnega podeželja, so predstavniki zadrug v panelni razpravi opozorili na pomen treh poslovnih stebrov: močnega odkupa, trgovske dejavnosti in zadružne živilsko-predelovalne industrije z razvojem lastnih blagovnih znamk.

Borut Florjančič, predsednik ZZS je v zaključku poudaril, da prihodnost slovenskega zadružništva temelji na sodelovanju, transparentnosti in inovativnosti. Le z medsebojnim povezovanjem bo mogoče ohraniti močno podeželje, kmetijstvo in zadružništvo ter odgovoriti na izzive prihodnosti.