Mednarodni zadružni dan 2026

Prvo soboto v mesecu juliju bodo zadruge po vsem svetu znova praznovale Mednarodni dan zadrug (Coops day), letos bo to 4. julija 2026. Letošnji slogan »Zadruge za miren svet« (Cooperatives for a Peaceful World) opozarja na nekaj, kar je v današnjem času še posebej dragoceno – na moč sodelovanja, zaupanja in skupnega ustvarjanja boljšega jutri.

V času, ko se svet sooča s številnimi izzivi – od vojn in gospodarske negotovosti do podnebnih sprememb in vse večjih družbenih razlik – zadruge dokazujejo, da je mogoče graditi drugačen razvojni model. Model, ki temelji na povezovanju ljudi, demokratičnem odločanju, odgovornosti in solidarnosti.

Prav zato Mednarodna zadružna zveza (ICA - International Cooperative Alliance) letos poudarja vlogo zadrug kot gradnikov povezane in vključujoče družbe. Kjer ljudje sodelujejo, si pomagajo in skupaj iščejo rešitve, nastajajo močnejše lokalne skupnosti in boljša prihodnost za vse.

Mednarodni dan zadrug zadruge po svetu praznujejo že od leta 1923, Združeni narodi (United Nations) pa so ga leta 1995 uradno priznali kot priložnost za izpostavljanje prispevka zadrug h gospodarskemu razvoju, socialni pravičnosti in trajnostni prihodnosti. Letos praznujemo že 104. mednarodni dan zadrug in 32. mednarodni dan zadružništva Združenih narodov.

Ko kmetje stopijo skupaj

V Sloveniji ima zadružništvo posebno mesto. Več kot 13.000 slovenskih družinskih kmetij je povezanih v kmetijske in gozdarske zadruge, ki že več kot 150 let predstavljajo pomemben steber slovenskega podeželja.

Kmetijska zadruga je veliko več kot organizacija za odkup pridelkov. Je skupnost ljudi, ki verjamejo, da lahko s povezovanjem dosežejo več. Skupaj načrtujejo pridelavo, nastopajo na trgu, predelujejo pridelke in ustvarjajo dodano vrednost. Hkrati pa ohranjajo življenje na podeželju, ustvarjajo delovna mesta in prispevajo k prehranski varnosti države.

Kmetijske zadruge so »podjetja«, ki so jih kmetje ustanovili za kmete. Člani so v svojih zadrugah 100-odstotni lastniki, upravitelji, nadzorniki, dobavitelji in kupci hkrati. Odločitve se sprejemajo demokratično, ustvarjena vrednost pa ostaja v lokalnem okolju.

Močan steber slovenskega podeželja

Danes je v Sloveniji registriranih skoraj 400 zadrug. Med njimi imajo največji gospodarski pomen kmetijske in gozdarske zadruge, povezane v Zadružno zvezo Slovenije.

Zadruge članice Zadružne zveze Slovenije zagotavljajo več kot 2.500 delovnih mest na podeželju. S svojimi trgovinami, odkupnimi mesti, predelovalnimi obrati, vinskimi kletmi, oljarnami in mlekarnami ustvarjajo pomembno gospodarsko mrežo, ki omogoča razvoj lokalnega okolja.

Vsak dan zagotavljajo, da pridejo mleko, meso, vino, sadje, zelenjava, žita in drugi pridelki slovenskih kmetij do potrošnikov. S tem ohranjajo domačo pridelavo hrane, podpirajo družinske kmetije in prispevajo k prehranski suverenosti Slovenije.

Od njive do mize – skupaj

Iz te povezanosti nastaja tudi Zadružno iz Slovenije (Zadruzno.si/), blagovna znamka Zadružne zveze Slovenije, katere cilj je promocija zadružnih izdelkov.

Poseben prostor, kjer zadružništvo zaživi tudi v praksi, je Trgovina pri Zmaju (Facebook: Zadružno.si) pod Plečnikovimi arkadami na osrednji ljubljanski tržnici. Tam lahko obiskovalci na enem mestu spoznajo bogastvo slovenskega podeželja ter okusijo izdelke slovenskih družinskih kmetij, zadrug in zadružnih mlekarn.

Trgovina pri Zmaju je mnogo več kot trgovina. Je prostor srečevanja zgodb slovenskega zadružništva in podeželja, promocije lokalne hrane in predstavitve ljudi, ki vsak dan s svojim delom soustvarjajo slovensko prehransko verigo.

Prihodnost temelji na sodelovanju

Podnebne spremembe, prehranska varnost, energetska oskrba in razvoj podeželja zahtevajo vse več sodelovanja. Zadruge pa že desetletja dokazujejo, da lahko združeni posamezniki s skupnim delovanjem ustvarjajo gospodarsko uspešne, socialno odgovorne in trajnostne skupnosti.

Za slovenskega kmeta zadruga pomeni veliko več kot poslovnega partnerja. Pomeni zanesljiv odkup, strokovno podporo, lažji dostop do trga in predvsem moč, ki jo prinaša povezovanje. Kar je za posameznika pogosto težko dosegljivo, lahko skupaj postane mogoče.

Kmetijske in gozdarske zadruge so danes eden ključnih stebrov slovenske prehranske verige. S svojim delovanjem zagotavljajo odkup in trženje domačih pridelkov ter omogočajo, da kakovostna slovenska hrana pride od njive, hleva in vinograda do slovenskih potrošnikov. Obenem ohranjajo gospodarsko dejavnost, delovna mesta in življenje na podeželju tudi na območjih, kjer bi brez zadružnega povezovanja razvoj težje obstal.

V Zadružni zvezi Slovenije verjamemo, da so močne zadruge temelj močnega slovenskega kmetijstva ter pomemben člen prehranske varnosti države. V času negotovih razmer na svetovnih trgih, podnebnih sprememb in vse večjih izzivov na področju preskrbe s hrano postaja njihova vloga še pomembnejša. Zadruge niso le gospodarske organizacije, temveč varuhinje slovenskega podeželja, lokalne pridelave in prehranske varnosti države.

Ob letošnjem Mednarodnem dnevu zadrug zato poudarjamo: sodelovanje ni le vrednota zadružništva, temveč tudi eden ključnih pogojev za uspešno, odporno in prehransko varno Slovenijo.

__________________________________________________________________________________

O ZADRUŽNI ZVEZI SLOVENIJE

59 kmetijsko-gozdarskih zadrug, članic zveze, povezuje več kot 13.000 oziroma skoraj 50 % družinskih kmetij, ki v Sloveniji pridelujejo pretežno za trg. Članice zveze skupaj ustvarijo dobro milijardo prometa, skupaj z zadružnimi podjetji (Mlekarna Planika, Mlekarna Celea, Oljarna Fram ...) pa krepko čez milijardo evrov. Zadružništvo v različnih, tudi nekmetijskih dejavnostih, v Sloveniji zaposluje 2.700 ljudi, od tega 95 % kmetijsko-gozdarske zadruge, članice ZZS, ki predstavljajo pretežen del kmetijskih zadrug v Sloveniji. 330 zadružnih trgovin omogoča, da podeželje in manj razvita območja ostajajo aktivna, dostopna prebivalstvu in razvita. Članice zveze so pretežno mešane zadruge, kar pomeni, da odkupujejo različne kmetijske pridelke, saj imajo tudi družinske kmetije članov in partnerjev diverzificirano dejavnost.

Zadružna zveza Slovenije združuje:

• 5000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka in 44 zadrug, ki skrbijo za odkup, prodajo in predelavo mleka v 3 zadružnih mlekarnah;
• 7000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mesa in 42 zadrug, ki skrbijo za odkup in prodajo živine ter predelavo mesa v 9 zadružnih predelovalnih obratih;
• 400 družinskih kmetij, ki pridelujejo zelenjavo in sadje;
• 16 zadrug, ki letno odkupijo preko 100.000 t žita;
• 2 zadružni oljarni, ki skupaj predelata preko 90 % bučnic in
• 5 zadružnih vinskih kleti, ki povezujejo preko 800 vinogradniških družin, ki obdelujejo skoraj 1.500 ha vinogradov.