Ljubljana, 26. februar – Na drugem regionalnem posvetu za zadružnike, člane zadrug članic Zadružne zveze Slovenije, ki je tudi tokrat potekal preko spletne platforme, je razpravo odprlo predvsem področje novih investicijskih ukrepov v prehodnem odboju pred začetkom novega obdobja skupne kmetijske politike ter masne bilance, h uvedbi katerih bo Republika Slovenija pristopila z namenom zagotavljanja večje sledljivosti porekla živil.

Na uspešnem prvem regijskem posvetu, ki je 19. februarja na spletni platformi združil zadružnike iz ljubljanske, kamniško-zasavske, gorenjske, južno-primorske, severno-primorske in notranjske regije, so se danes na drugem posvetu zbrali zadružniki iz celjske, savinjsko-šaleške, koroške, ptujsko-ormoške, prekmursko-prleške, štajerske, dolenjske, belokranjske in posavske regije. Tudi tokrat je bila udeležba nad pričakovanji.

V uvodnem pozdravu se je dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zadružnikom in Zadružni zvezi Slovenije zahvalil za konstruktivne predloge pri sooblikovanju Zakona o zadrugah ter pozval k nadaljnji debati v okviru novega programskega obdobja oziroma strateškega načrta Skupne kmetijske politike. Minister je v svojem uvodnem pozdravu tudi izpostavil pomen uvedbe masnih bilanc, katere bodo potrošnikom zagotovile boljši vpogled v sledljivost porekla živil. Poudaril je, da je koronakriza še bolje osvetlila pomen krepitve položaja kmeta v verigi preskrbe s hrano, zaradi česar se bo tudi v prihodnje veliko pomena posvečalo krepitvi kratkih dobavnih verig in vzpostavljanju pogodbenih odnosov.

Na slednje se je v uvodnem pozdravu navezal tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije, Borut Florjančič, ki je ministra spodbudil k nadaljnji podpori zadrugam in kmetov ter se zavzel za še večjo pozornost prerazporejanja dobička s konca verig h kmetu. »Zadruge predstavljajo glavni steber kmetijstva in kmetijske trgovine. Imamo sodobne, uspešne in močne zadruge, ki so kos izzivom kriz, kar tudi stalno dokazujejo. Kmetom, članom zadrug, ki so ključni člen pri zagotavljanju kakovostnih surovin in izdelkov v verigah oskrbe s hrano, je treba v verigah zagotoviti odkupno ceno, ki jim bo pokrila njihove stroške pridelave in reje ter omogočila nadaljnji razvoj dejavnosti.« je poudaril.

Dr. Darja Majkovič, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je predstavila aktivnosti v prehodnem obdobju 2021/22, ukrepe novega strateškega načrta za SKP 2023 – 2027 in inštrumente za okrevanje gospodarstva po koronakrizi. Poudarila je, da se v letu 2021 pričenja s črpanjem novih sredstev iz programskega obdobja 2021-2027 ter sredstev Instrumenta Evropske unije za okrevanje. V nadaljevanju predstavitve je Andreja Komel, vodja sektorja za razvoj podeželja pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavila terminski načrt javnih razpisov za leto 2021, ki med drugim vključuje tudi naložbe v zbirne centre.

Predstavljen je bil tudi koncept masnih bilanc, s katerim se bo potrošniku zagotovil dodaten podatek o poreklu. O njem je spregovoril Matjaž Guček, namestnik generalnega direktorja Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je besedo namenil tudi pripravi nove zakonodajne ureditve. Ta je usmerjena k doseganju konsenza, da se obveznosti za vodenje sledljivosti porekla prerazporedijo po celotni verigi. Po navedbah Matjaža Gučka bodo masne bilance zagotovile dodatno informacijo, ki bo dostopna potrošniku tudi na končnem računu. Med prvimi kategorijami, kjer se bodo uvedle masne bilance, so sveže meso ter sveže sadje in zelenjava.

Pozornost je bila namenjena tudi izplačilu podpor in novosti dela Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, katere je predstavil mag. Ervin Kosi, v. d. generalnega direktorja Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter poudaril, da je agencija v celoti prešla na digitalno poslovanje in izdajanje odločb. Agencija je v letu 2020 pristopila tudi k razvoju novih tehnologij in aplikacij, ki jih omogoča uporaba satelitskih posnetkov in bo od 1. avgusta 2021 nosilcem kmetijskih gospodarstev omogočila vpogled v stanje površin, prijavljenih v njihovih zbirnih vlogah. Agencija je pristopila tudi k digitalnemu obveščanju vlagateljev, kateri lahko sedaj stanje svoje vloge preverijo kar preko spletnega pregledovalnika na njihovi strani.

Tradicionalno se je posveta udeležila tudi Deželna banka Slovenije, članica Zadružne zveze Slovenije. Članica uprave, mag. Barbara Cerovšek-Zupančič je predstavila novosti in ugodnosti, ki jih banka ponuja kmetom in zadrugam.

Zadruge so poslovale primerljivo z 2018

Zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, so v letu 2019 skupaj zabeležile preko 660.311.000 mio EUR prihodkov, poslovanje pa je bilo glede na leto 2018 primerljivo, je na posvetu povzel Matjaž Podmiljšak.

Pri blagovnem poslovanju zadruge članice Zveze v celotnem slovenskem odkupu dosegajo pomembne tržne deleže: mleko (75 %), klavno govedo (69 %), klavni prašiči (37 %), grozdje (68 %), pšenica (27 %), žita in koruza (33 %), krompir (27 %), zelenjava (26 %). V pomembnih količinah glede na celotni odkup v državi zadruge odkupujejo tudi sadje, hmelj in les.

Podrobnejši pregled poslovanja zadrug, članic Zadružne zveze Slovenije – ključni poudarki:

  • Zadruge članice v Ljubljanski in tudi Kamniško-Zasavski regiji so v letu 2019 beležile zmerno rast.
  • Zadruge članice iz Južno Primorske regije, ki se pretežno ukvarjajo s pridelavo sadja, zelenjave in grozdja ter predelavo (KZ Agraria in Vinakras Sežana), so v povprečnih prihodkih na posamezno zadrugo v zadnjih desetih letih prvič presegle povprečje članic ZZS. Zadruge Severno-Primorske regije (KZ Tolmin, klet Brda, KZ Vipava, KZ Idrija) zadnja 4 leta do leta 2019 beležijo enakomerno povečevanje povprečnih prihodkov na posamezno zadrugo.
  • Po celotnih prihodkih v letu 2019 je na prvem mestu Dolenjsko Belokranjska regija (KZ Metlika, KZ Trebnje, KZ Krka Novo mesto - pred združitvijo z KZ Trebnje) s skupno skoraj 126 mio EUR prihodkov, regija v zadnjih letih sicer beleži manjši upad prihodkov. Sledi ji Gorenjska regija (KGZ Sloga Kranj, KGZ Sava Lesce, KGZ Škofja Loka, KZ Cerklje, KZ Križe in KGZ M Sora Žiri) z malo več kot 115 mio EUR, katera od leta 2015 beleži konstantno povečevanje povprečnih prihodkov na posamezne zadruge.
  • Upad v prihodkih so zadruge beležile v Koroški in Notranjski regiji, predvsem na račun težav trgovanja z lesom.
  • Leto 2019 je bilo predvsem ugodno za zadruge iz Posavske regije (KZ Sevnica, KZ Brežice, KZ Krško, KZ Kostanjevica, KZ Bohor Koprivnica, Vinogradniško vinar. zadruga Bizeljsko-Brežice), katere so povprečne prihodke na zadrugo v regiji povečale iz slabih 5 mio EUR v letu 2018 na skoraj 10 mio EUR v letu 2019.
  • Zadruge Prekmursko-Prleške in Ptujsko-Ormoške regije beležijo vztrajno rast prihodkov, ki so višji od povprečja članic ZZS.

Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., v prenovljeni podobi in z novo spletno stranjo

Za svež veter in spodbudo z novim zaletom so pri Zvezi poskrbeli tudi z osveženo vizualno podobo in novo spletno stranjo, ki so ju predstavili na posvetu. Prepoznavni znak v obliki dveh klasov tako osvežujejo zlata barva zrelega žita, dodatna prepletenost in postavitev v obliki črke S – Slovenije. Nova podoba se že uporablja v tiskovinah in informativnih komunikacijah Zveze, zaživela pa je tudi na novi spletni strani. »Obstoječe spletno mesto je Zvezi dobro služilo dolgo časa, s prenovo pa smo mu dali še bolj osrednjo vlogo pri informiranju zadružnikov. Veliko pozornosti smo namenili uporabniški izkušnji, kako uporabniku olajšati dostop do informacij, ki jih išče. Naš namen je, da spletna stran prevzame vlogo osrednjega informativnega vira ter da jo zadružniki sprejmejo kot stičišče vseh, za njih pomembnih informacij,« pojasnjuje vodja oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo pri Zadružni zvezi Slovenije, Alenka Marjetič Žnider.

Spletna stran vsebuje tudi glavne poudarke delovanja Zveze, novice in seznam članic Zveze. V mesecu marcu bo objavljen tudi nov sistem za registrirane uporabnike, kamor bodo dostopale zadruge članice in njihovi zaposleni. Ta bo članicam omogočal preglednejši sistem za dostopanje do informacij, ki so pomembne za njih. Od novic, dogodkov do informacij o sejah, sklepih, analiz kmetijskih trgov, strokovnih gradiv in publikacij.

Preberite tudi

Slovenskega kmeta med krizo ne moremo pustiti samega

Zadružna zveza Slovenije letos obeležuje 150. obletnico organiziranega zadružništva na Slovenskem. V časopisu Kmečki glas preberite intervju s predsednikom Borutom Florjančičem, ki verjame, da je zadružništvo pravi poslovni model za krepitev slovenskega kmetijstva.

Preberi več