Dan zadružnikov na 64. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA 2026

Sporočilo za medije

Na sejmu Agra obeležili Dan zadružnikov ter podelili priznanja

Kmetijstvo potrebuje hitrejšo pomoč in manj birokracije

Zadružna zveza Slovenije je na tradicionalnem srečanju Dan zadružnikov podelila 22 priznanj posameznikom in zadrugam za njihov prispevek k razvoju zadružništva, slovenskega kmetijstva in podeželja.

GORNJA RADGONA – Na 64. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je potekal tradicionalni Dan zadružnikov, na katerem so se zbrali zadružniki, predstavniki slovenskega kmetijstva, zadružništva ter visoki politični gosti. Osrednji del dogodka je bil namenjen podelitvi priznanj Zadružne zveze Slovenije (ZZS) najbolj zaslužnim zadružnikom ter predstavitvi ključnih usmeritev za prihodnost slovenskega podeželja.

Klic k ukrepanju in pomen sodelovanja

Osrednji strateški poziv dogodka je izpostavil predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, ki je opozoril na zahtevne podnebne in tržne razmere ter nujnost takojšnje sistemske podpore kmetijstvu: »Kmet vztraja in se prilagaja tudi v najtežjih časih, da pridela hrano in poskrbi za skupnost. Skupnost pa mu mora v najtežjih časih pristopiti na pomoč. Ne samo zaradi kmeta, ampak zaradi naše neodvisnosti. Dežela potrebuje podeželje! Prehranska suverenost ni več samo vprašanje kmetijske politike, ampak vprašanje strateške odpornosti Slovenije.«

Na nujnost operativnega ukrepanja in neposredne pomoči na terenu se je v nadaljevanju navezal minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, ki je poudaril zavezo države k stabilizaciji razmer.

Širši družbeni pomen zadružnega povezovanja ter potrebo po učinkovitejši državi pa je zaokrožil predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, ki je izpostavil temeljne vrednote skupnosti in nujnost zmanjšanja birokracije: »Zadruga je zgodba o skupnosti, o spoznanju, da uspeh posameznika ni nujno dosežen na račun drugega, ampak je rezultat sodelovanja. Kmet mora biti predvsem kmet, ne pa uradnik na svoji kmetiji. Če mora kmet na pomoč po naravni nesreči čakati leto dni ali več, takšna pomoč težko doseže svoj namen.«

22 priznanj za predanost slovenskim kmetijam in podeželju

V okviru slovesnosti je Zadružna zveza Slovenije podelila skupno 22 priznanj:

• 14 priznanj za prispevek k razvoju zadružništva posameznikom, ki so s svojim več desetletnim predanim delom utrjevali zaupanje ter prispevali h krepitvi lokalnega kmetijstva.
• 5 priznanj za trajen doprinos k razvoju zadružništva vizionarskim zadružnim delavcem in vodjem, ki so s prebojnimi rešitvami ter povezovanjem pustili neizbrisen pečat.
• 3 posebna priznanja ob visokih jubilejih delovanja:
  • Priznanje ob 30-letnici delovanja: Zveza kmetic Slovenije.
  • Priznanje ob 80-letnici delovanja: Hmezad Kmetijska zadruga Braslovče.
  • Posebno priznanje ob častitljivi 130-letnici delovanja: Kmetijska zadruga Dobrepolje.

Slovesnost ob Dnevu zadružnikov se je sklenila z jasnim in enotnim sporočilom, da je stabilno slovensko podeželje strateški steber celotne države. Govorci so poudarili, da mora država ob vse večjih podnebnih in gospodarskih izzivih kmetom zagotoviti hitrejšo ter manj birokratsko pomoč, saj le neodvisno podeželje jamči dolgoročno prehransko suverenost Slovenije. Zadružništvo pri tem ostaja ključno vezivo, ki skozi medsebojno sodelovanje, povezovanje pridelovalcev ter krepitev domače pridelave in predelave hrane omogoča trajnostni razvoj podeželskih skupnosti in držav.

O ZADRUŽNI ZVEZI SLOVENIJE

58 kmetijsko-gozdarskih zadrug, članic zveze, povezuje več kot 13.000 oziroma skoraj 50 % družinskih kmetij, ki v Sloveniji pridelujejo pretežno za trg. Članice zveze skupaj ustvarijo dobro milijardo prometa skupaj z zadružnimi podjetji (Mlekarna Planika, Mlekarna Celeia, Oljarna Fram ...) pa krepko čez milijardo evrov. Zadružništvo v različnih, tudi nekmetijskih dejavnostih, v Sloveniji zaposluje 2.700 ljudi, od tega 95 % kmetijsko-gozdarske zadruge članice ZZS, ki predstavljajo pretežen del kmetijskih zadrug v Sloveniji in samo 15 % vseh zadrug (tudi iz drugih dejavnosti). 330 zadružnih trgovin omogoča, da podeželje in manj razvita območja ostajajo aktivna, dostopna prebivalstvu in razvita. Članice zveze so pretežno mešane zadruge, kar pomeni, da odkupujejo različne kmetijske pridelke, saj imajo tudi družinske kmetije članov in partnerjev diverzificirano dejavnost.

Zadružna zveza Slovenije združuje:

• 5000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka in 44 zadrug, ki skrbijo za odkup, prodajo in predelavo mleka v 3 zadružnih mlekarnah;
• 7000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mesa in 42 zadrug, ki skrbijo za odkup in prodajo živine ter predelavo mesa v 9 zadružnih predelovalnih obratih;
• 400 družinskih kmetij, ki pridelujejo zelenjavo in sadje;
• 16 zadrug, ki letno odkupijo preko 100.000 t žita;
• 2 zadružni oljarni, ki skupaj predelata preko 90 % bučnic in
• 5 zadružnih vinskih kleti, ki povezujejo preko 800 vinogradniških družin, ki obdelujejo skoraj 1.500 ha vinogradov in pridelajo do 10 milijonov litrov odličnih vin.

Dodatne informacije: Barbara Ahčin, barbara.ahcin@zzs.si, 065 556 178